Na glavno vsebino

O podjetju

O podjetju

Oblikovanje prihodnost: partner za mnoga področja

Direktor, dipl. ing. dr. Stefan Haas Izvršni direktor TÜV AUSTRIA HOLDING AG, fotografija: Gerhard Zahalka, www.standlaufbild.at
Direktor, dipl. ing. dr. Stefan Haas Izvršni direktor TÜV AUSTRIA HOLDING AG, fotografija: Gerhard Zahalka, www.standlaufbild.at

Več kot 1.400 strokovnjakov skupine TÜV AUSTRIA za naše stranke dela v več kot 40 državah.

Naše po meri prilagojene storitve v kar 270 storitvenih kompetencah pokrivajo področja industrijskih storitev, preizkušanja, nadzora, certifikacije, informacijske varnosti, zavarovalništva in izobraževanja.

Mednarodna naravnanost skupine TÜV AUSTRIA in veliko število državnih in mednarodnih pooblastil pomenita, da je TÜV AUSTRIA vaš kompetenten, varen in zanesljiv partner.

Če si izposodimo besede nobelovca Willyja Brandta: "Prihodnost najbolje napovedujemo tako, da jo ustvarjamo."

Direktor, dipl. ing. dr. Stefan Haas Izvršni direktor TÜV AUSTRIA HOLDING AG

 

Direktor, dipl. ing. dr. Stefan Haas

 

Izvršni direktor TÜV AUSTRIA HOLDING AG

Dr. Stefan Haas, izvršni direktor skupine TÜV AUSTRIA, je študiral na tehnični univerzi na Dunaju in je priznan strojnik, saj je prijel nagrado za inovacije na območju Spodnje Avstrije, poleg ostalih priznanj pa je dobil še prestižno nagrado European Railroad Award za razvoj linearne zavore na vrtinčni tok. "Mislimo, da je naša družbenopolitična naloga, da podpiramo vse vrste inovacij."
Dr. Stefan Haas, izvršni direktor skupine TÜV AUSTRIA, je študiral na tehnični univerzi na Dunaju in je priznan strojnik, saj je prijel nagrado za inovacije na območju Spodnje Avstrije, poleg ostalih priznanj pa je dobil še prestižno nagrado Europe

 

 

Stefan Haas, izvršni direktor skupine TÜV AUSTRIA, o vlogi TÜV kot "babice" pri razvoju industrijskih tehnologij in o nujnosti resnega jemanja energetske učinkovitosti.

 

Avtor: Alexander Kohl, Business People

Zgodovina podjetja TÜV Austria seje začela pred 143 leti v podjetju z imenom Družba za pregled parnih kotlov in zavarovanje. Od takrat se je spremenilo marsikaj …

To je res, saj naši temelji segajo v fazo prve industrijske revolucije. Takrat smo igrali vlogo pomočnika pri razvoju industrije, saj je bila parna tehnologija šele v fazi uvajanja, zato je bilo kar nekaj težav. Danes govorimo o industriji 4.0, mi pa smo sodelovali že pri industriji 1.0.

Kakšna je danes vloga podjetja, ste neke vrste "TÜV 4.0"?

Pri nas poudarek že dolgo ni več izključno na preizkušanju, nadzoru in pregledovanju. Hočemo biti spremljevalci tehnologije. Industrija 4.0 se razvija zdaj. Trenutno še ne obstajajo standardi ali pravila, po katerih bi lahko izvajali preizkušanja, saj ti šele nastajajo. Mi pa ne želimo čakati tako dolgo. Hočemo biti zraven že od začetka, tako da lahko sodelujemo pri premagovanju izziva.

O katerih konkretnih izzivih pa govorite?

Kot prvo so pri ideji industrije 4.0 z omreženjem proizvodnje povezane ogromne prednosti pri prilagodljivosti. Po drugi strani pa je celoten sistem precej bolj ranljiv. Potrebujemo poglobljeno razpravo o povsem novi ravni varnosti. Najkasneje pri pojavu črva Stuxnet, ki so ga odkrili leta 2010, smo dobili jasno opozorilo, da so tudi industrijski krmilniki ranljivi za napade od zunaj.

Predstavljajte si samo, kaj bi se zgodilo v povsem omrežni proizvodni verigi, če bi bil samo en njen člen moten zaradi hekerskega napada ali industrijskega vohunstva. Proizvodnja je danes izpostavljena dramatično višji stopnji tveganja. Proti temu se moramo aktivno boriti.

Trenutno smo vsi čisto navdušeni nad idejo industrije 4.0. Kako resno pa jemljejo teme, povezane z informacijsko varnostjo?

Čeprav se te težave večina zaveda odločno premalo, pa moramo upoštevati nekaj:
povsem avtomatizirana tovarna je pravi raj za vsakega hekerja. Veliko ljudi bo poskušalo vdreti v ta sistem in nekaterim se bo tudi posrečilo. To ima lahko tudi hude posledice. Zaradi tega moramo k zadevi pristopiti z jasnim konceptom, in to že od prvega člena v razvojni verigi dalje. Poleg informacijske varnosti gre tu tudi za povsem fizično varnost. To je posebej pomembno pri vse večji povezanosti človek-stroj. Te inovacije so izjemno zanimive, saj težka dela dviga robot, medtem ko človek na drugem delu obdelovanca izvaja fina dela. Prej je vsak imel svoj zaščiten prostor. Sedaj pa se vse to združuje. To seveda pomeni, da moramo zagotoviti še višjo raven varnosti kot danes.

In kako se TÜV AUSTRIA pripravlja na to novo raven?

Hočemo biti babice pri rojstvu novih tehnologij, ki so tu potrebne. To velja tudi za komunikacijske standarde. Povsem avtomatizirani stroji morajo namreč med seboj komunicirati. Trenutno najpomembnejše vprašanje je kako in s katerimi parametri. Trenutno poteka konkurenčni boj za standarde med ameriškimi in nemškimi podjetji. Ne glede na to, kdo bo na koncu razvil standard, mora že od začetka upoštevati zahteve informacijske varnosti. To bomo opazovali in uveljavljali.

Kaj so najpomembnejše šibke točke povsem samodejne tovarne in kako lahko podjetniki ravnajo preventivno?

Če naj vsi predmeti v tovarni sodelujejo, potrebujejo enolično identifikacijo: stroj, obdelovanec, surovina – vsak predmet mora biti mogoče lokalizirati in prepoznati, na primer z lastnimi IP-naslovi. Danes pa to pomeni prav to: ranljivost. Proizvodni sistem mora biti že od začetka zasnovan tako, da varnostne luknje niso mogoče: to pomeni vdelavo ustreznih mehanizmov, prednostna uporaba notranjih omrežij, pregledovanje protokolov itd.

Kdaj mislite, da bo industrija 4.0 resnično doživela obsežen preboj?

Nisem prepričan v popolno revolucijo, kot si jo predstavljao mnogi. To bo bolj evolucija kot revolucija, tako da ne pričakujem, da bodo podjetja že čez desetletje izdelke proizvajala čisto drugače. Kak element industrije 4.0 pa se bo tu in tam že uporabil. Vsi sanjamo o industriji, v kateri ima serija en sam izdelek. To so sanje izvedencev za vitka podjetja, učinkovita proizvodnja za vsakega posameznega kupca brez višje cene. Industrija 4.0 je naša vstopnica v te sanje. Zato te (r)evolucije tudi ni mogoče ustaviti.

Še ena tematika, s katero se trenutno spoprijemata domača industrija in gospodarstvo, je energetska učinkovitost. Z novim zakonom naj bi se tudi v Avstriji začeli pomikati v pravo smer.

To že, naj bi, a če dovolite: sem zelo skeptičen glede tega, da je zakon pravi korak.

Zakaj?V Avstriji se zadeve lotevamo čisto napačno. Pomembno bi bilo, da podjetja spoznajo priložnosti, ki jih nudi energetska učinkovitost. Prihajam iz industrije in vem, da ukvarjanje s to tematiko lahko predstavlja izjemen vzvod, saj so mogoči milijonski prihranki z relativno majhnim naporom. Če pa to udeležencem na tržišču vsilimo, me skrbi, da bi se veliko podjetij koncentriralo samo na skladnost z zakonom in pridobivanje dokazil, namesto da bi se zadeve resno lotili in s tem razvili svoj potencial.

Pri zakonu o energetski učinkovitosti je veliko nejasnosti. Manjkata tako celotna uredba o smernicah kot tudi pristojno nadzorno mesto ...

Tako je. O tem dobivamo veliko vprašanj iz zelo različnih sektorjev. Pri TÜV AUSTRIA bomo našim strankam seveda tudi pomagali zakon spraviti v prakso. Že zdaj pa predvidevamo, da bo podjetjem manj do tega, da bi resnično varčevala z energijo, kot do tega, da natančno izpolnjujejo zakon o energetski učinkovitosti. Tu se splača pogledati še nemške rešitve. Tam je industrija to temo sprejela čisto drugače, dejansko se borijo za čim večjo energetsko učinkovitost. Zakonodajalec je bil tu odločnejši, zato je energetska učinkovitost globoko vtisnjena v zavest nemških podjetij. Avstrija tu žal zaostaja.

Kje pa so po vašem tista področja v klasičnih podjetjih, kjer je mogoče varčevati z energijo?

Možnosti je neskončno. Vse proizvodne cikle je mogoče izboljšati – govorimo o odpadni toploti, motorjih, oskrbovalnih

verigah. Tudi osvetlitev je pomembna, predvsem izkoriščanje dnevne svetlobe. Ne nazadnje pa je tu še upravljanje voznega parka. V proizvodni industriji pa se pogosto spregleda najpomembnejša tema: zasnova proizvodnje. Koliko energije bi lahko prihranili že z minimalnimi spremembami izdelka? Tu se resnično splača pogledati v zakulisje. Z veseljem bi se temu trendu pridružili že na začetku, saj se prav v tem okolju razvijajo najpomembnejše inovacije.

  •  | Tiskanje
to top